APDEJT.si

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se po navedbah kitajskih oblasti udeležil vojaške parade v Pekingu. Pričakuje se tudi udeležba Vladimirja Putina in iranskega kolega Massouda Pezeshkiana. Parada bo potekala ob 80. obletnici kitajske vojne proti Japonski.

Po več kot sedmih tednih so se inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) vrnili v Iran, da bi nadaljevali z inšpekcijami jedrskih objektov. Do prekinitve sodelovanja je prišlo po julijskem napadu Izraela in ZDA na iranske jedrske objekte, pri čemer je Iran kot razlog navedel, da IAEA ni obsodila napada.

Francija si je ta teden predvolala italijansko veleposlanico v Parizu zaradi "nesprejemljivih izjav" italijanskega podpredsednika vlade Mattea Salvinija na račun francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Salvini je Macrona pozval, naj se sam odpravi v Ukrajino, če želi vojno, in mu svetoval, naj ne bo tako občutljiv ter naj opusti vojno retoriko.

Ruski vojak je prečkal mejo med Rusijo in Norveško pri Grense Jakobselv v Finnmarku in zaprosil za azil. Moški je priznal, da je nezakonito vstopil na Norveško.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo italijanskega veleposlanika Emmanuela D'Alessandra zaradi izjav italijanskega ministra za infrastrukturo in promet, Mattea Salvinija, o francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu v zvezi z njegovimi pobudami glede Ukrajine. Salvini je izjavil, da italijanski vojaki ne bi smeli iti v Ukrajino in če Macron želi, naj gre tja sam.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil s svojega položaja, ker se ni mogel strinjati z ukrepi proti Izraelu. Veldkamp je izjavil, da ne more storiti ničesar, da bi povečal pritisk na Izrael. Na Švedskem se krepijo glasovi za premik veleposlaništva v Jeruzalem in ponovno vzpostavitev trgovine z orožjem z Izraelom. Češki zunanji minister Jan Lipavský pa je poudaril, da podpora Izraelu ne pomeni podpore vsem dejanjem Netanjahujeve vlade.

Po srečanju Trumpa s Putinom so evropske sile poskušale mobilizirati in premakniti dinamiko razvoja glede prihodnosti Ukrajine, kar pušča vsa vprašanja odprta, vključno z možnostjo premirja. Medtem pa je Trump, ki je prej spodbujal srečanje med Zelenskim in Putinom, sedaj znižal pričakovanja, rekoč da je poskus njunega srečanja kot mešanje olja in kisa.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da mora Izrael prenesti kritike mednarodne skupnosti glede svojega ravnanja v Gazi. Izjava je sprožila diplomatski spor med Dansko in Izraelom. Frederiksenova je poudarila, da je kritika izraelske vlade potrebna, ker meni, da ravna napačno v odnosu do Gaze.

Administracija predsednika Trumpa je napovedala, da bo pri odločanju o vizah in državljanstvu preverjala "protiameriška" stališča priseljencev, tudi na družbenih omrežjih. Uradniki pravijo, da bodo tistim, ki spodkopavajo ameriške vrednote, zavrnili vizume ali državljanstvo. Ministrstvo za domovinsko varnost bo kaznovalo priseljence zaradi "protiameriškega" vedenja.

V Izraelu so potekali množični protesti, na katerih je na stotisoče ljudi zahtevalo prekinitev ognja in dogovor za izpustitev talcev. Palestinci v Gazi so izrazili strah zaradi izraelskega načrta o prisilni evakuaciji milijona ljudi iz mesta Gaza. Hamasovi pogajalci so v Kairu prejeli nov predlog za prekinitev ognja v Gazi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Po poročanju grškega portala parapolitika.gr, ki se sklicuje na Sky News, naj bi Zelenskega spremljalo sedem evropskih voditeljev, med njimi Ursula von der Leyen in Keir Starmer. Srečanje naj bi služilo preprečevanju morebitne nove krize v Beli hiši. Profesor Glenn Diesen je o tem poročal na WION.

Po preštetih 92% glasovnic se je potrdil drugi krog bolivijskih volitev med desnosredinskima kandidatoma. Rodrigo Paz Pereira iz Demokrščanske stranke je prejel 32,1% glasov, Jorge "Tuto" Quiroga iz Svobodne zveze pa 27%. Socialistična stranka MAS ni zmagala na volitvah prvič po dvajsetih letih.

Donald Trump je napovedal "mirovni sporazum" za končanje, kot je dejal, "grozljive vojne med Rusijo in Ukrajino". Profesor Glenn Diesen pa analizira potencialno srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski.

Norveški premier Jonas Gahr Støre se bo udeležil evropskega vrha, posvečenega vojni v Ukrajini. Srečanje poteka pred načrtovanim srečanjem med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim.

Južni Sudan je zanikal poročila, da se z Izraelom pogaja o preselitvi Palestincev iz Gaze v to afriško državo. Reuters poroča, da naj bi Izrael iskal dogovore s tretjimi državami za sprejem Palestincev, pri čemer naj bi potekali pogovori tudi z Južnim Sudanom, ki ga pesti huda državljanska vojna. Palestinski voditelji takšne načrte zavračajo.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ni prineslo pričakovanega preboja. Trump je napovedal pogovore s Kijevom in Natom. Po Trumpovih besedah sta imela »zelo produktiven« sestanek in razpravljala o številnih pomembnih temah, vendar nista ničesar zaključila, sta pa dosegla napredek. Glavno vprašanje, o katerem se nista mogla dogovoriti, ostaja neznanka, saj Trump ni želel razkriti podrobnosti. Dokler ne bo vse urejeno, dogovora ne bo, je dejal Trump. Putin ni popustil pri tem vprašanju, zato dogovor ni bil dosežen.

Izraelski minister Bezalel Smotrič je napovedal, da bo Izrael pokopal idejo o palestinski državi in nadaljeval z gradnjo naselbin na Zahodnem bregu. Hkrati naj bi se Sudan in Izrael pogovarjala o načrtu za preselitev Palestincev iz Gaze v Sudan, kar palestinski voditelji zavračajo. V Izraelu pa je častnik izraelske vojske storil samomor v bližini Tiberije.

Nizozemski premier Dick Schoof je izrazil kritiko glede načrtov izraelskega ministra za finance Bezalela Smotricha o gradnji naselbin. Vodja Hezbolaha, Naim Qassem, je obtožil libanonsko vlado, da je "predala" državo Izraelu in ZDA ter napovedal boj za ohranitev orožja. Italijanski mediji pa poročajo o provokacijah izraelskega ministra Ben-Gvirja v zaporu nad Marwanom Barghoutijem.

Po poročanju Reutersa je Trumpova administracija razmišljala o omejitvi sprejema beguncev na približno 40.000 za fiskalno leto 2026, pri čemer bi velik del te kvote lahko namenili belim Južnoafričanom.

Kitajska je izrazila nasprotovanje evropskim sankcijam proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Poudarila je, da takšni ukrepi ne prispevajo k izgradnji zaupanja med vsemi vpletenimi stranmi.